KOMUNIKACIJA
je najmočnejši, občutljivi in vsestranski instrument vsakega odnosa in predstavlja srce in "umetnost" naših odnosov.
MOTIVACIJA
spodbuda za samozavedanje, samonadzor in pripravljenost na razvijanje komunikacijskih veščin, lahko izboljšujejo komunikacijo.
Učinkovite komunikacijske spretnosti
vzpostavijo boljši odnos.
Preprečevanje poklicnega izgorevanja
in povečanje strokovne izpolnitve.
Odkrivanje in iskanje boljših odzivov
za nas same, saj procesi, ki nas tvorijo, nas hkrati lahko tudi ovirajo.
Krepitev kompetenc za uspešno komuniciranje,
zmanjševanje ovir v komunikaciji in empatično delovanje.
Vsakdo se lahko ujezi. To res ni težko.A težko se je ujeziti na pravo osebo,ob pravem času, za pravo stvarin na pravi način.(Aristotel)
Beseda komunikacija izviraiz latinske besede "communicare"in pomeni sporočiti,deliti kaj s kom, se pogovoriti o čem,biti v medsebojni zvezi, vprašati.
Ideje, dejstva in mnenja se neprestano spreminjajo v besede in jih v vsakem, tudi najbolj preprostem pogovoru podajamo drug drugemu. Nebesedni znaki, kot so drža, geste, kretnje, pogledi, ton glasu, spremljajo vsak pogovor. Ta tok informacij, nizanje podatkov in izmenjava signalov predstavljajo proces komunikacije.
Podatki sami, ali sporočila, so lahko analogni ali digitalni znaki. Analogni znaki so neposredni, slikovni, in jih predstavlja pretežno drža telesa. Digitalni znaki so bolj zapleteni, abstraktni, in jih predstavljajo besede. Analogni znaki vnašajo v sporazumevanje takojšnje povezave in določajo odnose, digitalni znaki pa natančneje pojasnjujejo odnosno raven in določajo vsebino.
Učinkovito sporazumevanje pomaga uravnavati posameznikova čustva, zagotavlja ustrezno razumevanje informacij ter omogoča prepoznavanje in upoštevanje njegovih potreb, stališč in pričakovanj.
Ker so v komunikacijo vključeni različni ljudje, in ker so prisotna tudi njihova čustva, se tem oviram ne moremo povsem izogniti.
Na poti od pošiljatelja sporočilado prejemnika lahko sporočilo naletina mnoge ovire in pasti,ki preprečujejo prenos prave vsebine.
Sporazumevanje bo bolj uspešno, če bomo ovire znali prepoznavatiin se trudili, da jih sami ne bi vnašali v komunikacijo.
Osnovo komunikacije predstavljata verbalni in neverbalni del. Slednja sta v praksi nedeljiva in se ves čas med seboj prepletata, dopolnjujeta, pojasnjujeta in razlagata, se prehitevata in izdajata misli in občutke.
Na prvi pogled se nam zdi, da je nosilka pomena verbalna komunikacija, vendar sta za sporazumevanje neverbalni del in verbalni del komunikacije enako pomembna.
Raziskave kažejo, da je pravilno komuniciranje pomembno za ohranjanje zdravja, in da odsotnost komunikacije ali neustrezna komunikacija lahko ogrozita zdravje.